Pri pacientih, ki imajo odlično zobno higieno, ugotavljamo, da izbira zobne ščetke ni odločilnega pomena. Tudi raziskave so pokazale, da navadne električne zobne ščetke niso bolj učinkovite od navadnih. Vsekakor pa pacientom svetujemo tudi uporabo električne zobne ščetke. Vendar med njimi obstajajo velike razlike. Svetujemo lahko uporabo sonične zobne krtačke, ki deluje na podlagi ultrazvoka za odstranjevanja oblog. Te sicer sodijo v višji cenovni razred, vendar je njihov nakup naložba v zdravje.
Svojim pacientom pri pregledu in posegih v ustni votlini lahko pokažemo na zaslonu posnetek, ki ga naredimo z intraoralno kamero. Kamera je orodje, ki nam olajša komunikacijo s pacientom, saj mu nazorno pokažemo kakšen je problem, zato pacient lažje sodeluje pri zdravljenju in sprejme odločitve o posegih. Pacientom lahko pokažemo tudi skrite prostore in dele, ki so težje dostopni ter jih tako motiviramo, da opravljajo zobno nego natančneje in tako pripomorejo k boljši zobni higieni.
V preteklosti so se uporabljale le amalgamske (črne) plombe, uporabo katerih danes odsvetujemo in so uporabne le v redkih primerih, ko se v ustih ne da zagotoviti povsem suhih pogojev, ki so potrebni za izdelavo bele plombe. Priporočamo torej izdelavo belih plomb, saj imajo resnično številne prednosti. Tako se pri uporabi bele plombe na zobu odstrani le karies in nič več od tega. Bele plombe se lahko tudi popravi, če se denimo odlomi kakšen delček. Z belimi plombami se lepše naredi oblika zoba, kar pomeni lažje nitkanje medzobnih prostorov. Ker se material črnih plomb ne razteza enako kot zob, nastane med sklenino, zobovino in plombo razpoka, ki odpre pot bakterijam in s tem ponovnemu nastanku kariesa. Črne plombe so kovinske in prevajajo toploto zato je zob bolj občutljiv. Poleg tega so te plombe narejene iz materialov, ki so škodljivi našemu zdravju in ne nazadnje je pomemben tudi estetski učinek, saj je nasmeh pri belih plombah veliko lepši. Zaradi vseh naštetih razlogov menimo, da je izbira ustrezne plombe enostavna.
Modrostni zobje izrastejo kot zadnji stalni zobje in imajo zato tudi najmanj prostora. Neredko zrastejo v nepravilni legi, so slabše dostopni za čiščenje in imajo pogosteje kot drugi zobje zavite korenine. Vse to so razlogi, da zobozdravniki pogosto svetujejo, naj se osmice odstranijo. Včasih odstranimo še neizrasel zob, ki že povzroča težave ali pa njegova lega predstavlja precejšnjo nevarnost za nastanek težav v prihodnosti. Poseg se opravi v lokalni anesteziji in je neboleč. Včasih je razlog za odstranitev modrosnih zob tudi zobna gniloba. Do omenjene težave med drugim lahko pride, ker zdravljenja modrosnih zob ZZZS ne krije.
Nadomeščanje izgubljenih zob je nujno in to ne zaradi estetike, temveč predvsem zato, ker manjkajoči zobje lahko povzročijo nepopravljivo škodo v ustni votlini, saj se ostali zobje premikajo iz idealnega položaja, ob tem pa postopoma izginja obzobna tkiva, dlesni in kostnina. Najpogostejša načina nadomeščanja sta mostiček in implantat. Mostičke po navadi priporočamo, če sta sosednja zoba že zaplombirana, imata kovinske »štifte« ali sta bila že zdravljena. V tem primeru z brušenjem ne naredimo škode, celo zaščitimo jih pred morebitnim zlomom. Poleg tega je to cenovno bolj dostopen način nadomestitve izgubljenega zoba. Implantat je nekoliko dražja metoda za nadomestitev zoba pri kateri vijak iz titana vsadimo v čeljustno kost, na katero je postavljen končni nadomestek: mostiček, krona ali proteza. Implantat svetujemo v primeru, da so sosednji zobje zdravi, saj s to metodo ne brusimo zdravih zob. Implantate tudi čedalje več uporabljamo za fiksiranje totalne proteze v spodnji čeljusti. Zaradi anatomske strukture v spodnji čeljusti in izgube čeljustne kosti je izdelava spodnje totalne proteze, ki se ne premika, skoraj nemogoča.
Načeloma da, vendar je razlika v barvi zob tako minimalna, da se to praktično ne opazi. Njihova vloga je večja v primeru beljenja zob, saj se podaljša učinek beljenja. Na trgu obstajajo številne zobne paste z belilnim učinkom. Te vsebujejo majhne količine peroksida in drobne abrazivne delce, ki drsajo po zobni sklenini in zobe mehansko očistijo. Za razliko od drugih načinov beljenja zob, ta torej ni tako učinkovit, poleg tega pa se po uporabi tovrstnih zobnih past pogosto pojavi tudi skelenje zob.